21. - 28. julij 2024      16. nedelja med letom

»POJDITE SAMI ZASE NA SAMOTEN KRAJ«

Kaj nam danes sporoča Jezus? Apostoli so se po napornem misijonskem potovanju vrnili k njemu in mu pripovedovali o svojih uspehih. In Jezus jim svetuje: »Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte!«

A mnoge ravno samota najbolj preganja. Večina pobegov je namreč povezana s begom pred samim seboj, pred soočanjem s svojo praznino, pred  življenjem, ki nima ne repa ne glave. Samota mnoge ubija, zato se zatečejo v bife ali v  nakupovalno središče, da na tak način zapolnijo prosti čas, ki ga ne znajo izkoristiti in jih zato preganja.

To seveda ni nobena prava rešitev. Jezus je zato apostolom predlagal pobeg, ki jih bo pripeljal k njim samim, da bodo lahko naredili pregled svojega stanja, videli pozitivne stvari in tudi zgrešena dejanja. Da bi jih postavil na realna tla, ker so svoje uspehe sprejemali kot opojno pijačo, ki te popelje v navidezni svet.

Kaj nam torej Jezus predlaga? Da se zaustavimo, da počitnic ne vzamemo le kot priložnost za kratek pobeg na dopust, ki bo le kratkotrajen obliž, potem bo pa rana spet skelela. Ne potrebuje namreč počitka le telo, ampak še veliko bolj naša duša, ki je pogostokrat zanemarjena. Samota je namenjena celostnemu pregledu stanja in dobro premišljeni odločitvi, kako bomo svoje stanje popravili in se  vrnili čili na svojem telesu, duši in duhu. Takšna samota ni beg, ampak je priložnost, da se prepoznamo kot ljudje, ki so ustvarjeni po Božji podobi in sličnosti. Zato se je ne bojmo, ampak jo pogosto poiščimo in se spustimo v pogovor s samim seboj in z Bogom.    Po: E. Mozetič

► Nedelja, 28. 7. je svetovni dan STARIH STARŠEV IN OSTARELIH na temo: »Na stare dni me ne zavrzi« (Ps 71,9). Pri sv. maši bom (na vseh treh krajih) tistim, ki boste želeli, podelil zakrament bolniškega maziljenja.  Pol ure pred sv. mašo bom na razpolago za sv. spoved.  Omogočite tem starim udeležbo. /To bo namesto nekdanjega skupnega srečanja za stare./ 

► KRIŠTOFOVA NEDELJA – blagoslov vozil in zbiranje darov za vozila našim misijonarjem – bo letos pri nas nedelja, 4. avgusta.

-------------

Veselja ne moremo zaukazati. Pogosto se pojavi, ko ga sploh ne pričakujemo, in sicer takrat, če se neki aktivnosti popolnoma predamo. To je odločilni pogoj za izkušnjo veselja, da se lahko neki aktivnosti oz.  trenutku dejansko popolnoma prepustimo.

Vsak dan lahko doživimo na tisoče koščkov veselja: veselje ob lepem vremenu, ob lepoti narave, ob vsakem srečanju … Drobnega dnevnega veselja bi se morali vedno zavedati; potem se bo v nas utrdilo pozitivno razmišljanje, ki bo na nas delovalo zdravilno.

Kdor takšne izkušnje drobnega veselja zanemari in jih ne vidi, ta se počuti utrujen, neprespan, slabega zdravja in prenapet … V teh okoliščinah o sebi slabo misli, predvsem pa se čuti manj ustvarjalen in pameten od drugih.

Čustvo veselja izžareva zdravilno moč. Vprašanje pa je, zakaj vedno bolj mislimo na svoje rane kot pa na vse lepo. Očitno so mnogi v svojem otroštvu izkusili, da so jih starši prej opazili, če je bilo z njimi kaj narobe. Tako se vrtimo okoli svojih ranjenosti, da bi dosegli naklonjenost okolice. Toda s to strategijo si ustvarjamo nenehno razočaranje, saj ne bomo nikoli našli dovolj naklonjenosti. Vsekakor je bolj zdravilno in smiselno, da se gledamo v pozitivni luči. In ta pozitivni pogled je spomin na preteklo veselje in hkrati poskus, da bi se vselej veselili sebe in svojega življenja.            Po: A. Grün, Veseli se življenja